ODJAVA PREHRANE:   03 / 757 36 31 _____________________________________________________________________________________________________________________
 

Cofijev »tednik«

Joj, joj, kako dolgo še bomo morali biti v karanteni?!? Spet ta težka beseda. Rad bi prišel k vam v šolo in se z vami družil, zdaj pa že res predolgo traja ta izolacija.

Danes vam bom pisal o naši pravilni prehrani. Najbrž si bo kdo mislil, da se nas – pse lahko prehranjuje z ostanki človeške hrane, vendar temu ni tako. Prav tako se razlikuje hrana mladiča od odraslega psa. Mladiča je smiselno hraniti z enako hrano, kot jo je užival pri vzreditelju in se mu šele kasneje, postopoma spreminja hrana, če želite preiti na drugo vrsto oz. drug način prehranjevanja.

Hranite nas lahko na različne načine. Kadar nam boste doma pripravljali oz. kuhali hrano, predlagam, da se o tem predhodno posvetujete z veterinarjem. Doma pripravljena hrana je seveda odlična za nas, vendar mora vsebovati vse hranljive snovi v pravem razmerju. Lahko pa nam v specializiranih trgovinah za živali ali pri veterinarjih kupite kvalitetno, vnaprej pripravljeno tovarniško hrano, kot so briketi in konzerve. Ta hrana vsebuje vse hranljive snovi, ki jih potrebujemo za zdravo in aktivno življenje. Te snovi so tudi v ustreznem razmerju in vsebujejo potrebne vitamine ter minerale. Takšna, optimalna hrana mora vsebovati polovico ogljikovih hidratov, okrog četrtine beljakovin in 5 % maščobe. Kadar določeno hrano naše telo ne prenaša ali nam povzroča alergijske reakcije oz. nas nepravilno hranite, se to kaže kot driska, bruhanje, izpadanje dlake in dlaka, ki se ne sveti, slab zadah iz gobca ipd. Določena hrana, s katero se prehranjujete ljudje, je lahko za nas – pse  zelo nevarna. Naštel bom najbolj nevarno hrano: avokado, grozdje in rozine, preveč zrelo sadje, kutine, čokolada in kakav, čebula, česen, kava, sladkor in sladkarije, sol in slani prigrizki, mleko in mlečni izdelki. Kadar pa nam ponudite hrano z vaše mize, naj bo tega čim manj in hrana naj ne bo začinjena. Prav tako nas nikakor ne navajajte hranjenja ob mizi, temveč kadar nam določite čas.

Odkar sem odrasel pes, me Mateja hrani zvečer, čez dan dobim kdaj kakšen pasji piškot ali priboljške. Včasih zame tudi kaj dobrega skuha ali speče, najboljši so pirini piškoti s korenčkom. Kadar mi kakšna hrana škoduje ali je moje telo ne prenaša, takrat pogosto bruham ali imam drisko.

Nekega dne sem sam ostal v kuhinji. Z mize je prav prijetno in omamno dišalo … Temu vonju se nisem mogel upreti. Problem je pa bil, da nikakor nisem mogel zlesti na mizo. Nekako mi je uspelo premakniti stol, na katerega sem skočil, in hops pred mano je bil krožnik s prekajenim mesom. Lahko si predstavljate, kako mi je dišalo, nisem pa vedel, kako in kje začeti gristi. Opogumil sem se in zagrizel v meso, ki pa je zdrsnilo ter padlo na tla. Prestrašil sem se, ker nisem hotel vsega pojesti. Nekaj časa sem razmišljal, če bi ga pregriznil na pol in pol pojedel ter pol skril v svojo vrečo za kakšen drug dan. Tako sem sklenil in sem pričel jesti, bilo je zelo okusno in slano. To mi je bilo zelo všeč. Briketi in kuhana hrana, ki mi jo pripravi Mateja, niso tako okusni, verjetno je bilo meso še bolj okusno zaradi soli. Na koncu se nisem in nisem mogel ustaviti in tako sem pojedel ves kos mesa. Končno je bil krožnik prazen, še dolgo časa sem se oblizoval in legel na svojo blazino ter zaspal. Kmalu zatem je prišla Mateja s prijateljico in seveda ni potrebovala veliko časa, da je ugotovila, da je krožnik prazen. Meni je delovala malo zmedena in seveda se je ozirala po kuhinji, kje je meso, pogledala je tudi v hladilnik. Naenkrat se je njena zmedenost spremenila v paniko in me je tudi temu primerno opazovala. Pogledala je celo v moj gobec, kot da bo v njem našla zlato. Pretipala je tudi moj trebuh in kmalu zatem je začela klicati neke ljudi po telefonu. Zame njeni telefonski pogovori niso pomembni in sem malo zadremal. Moje dremanje ni dolgo trajalo, ker mi je postalo slabo. Kar naenkrat sem začel bruhati in to bruhanje se nikakor ni končalo. Takrat je Mateja postala še bolj panična, slišal sem, da se je po telefonu pogovarjala z veterinarjem in vpila nekaj o celih kosih. Najbrž nisem dobro zgrizel mesa, če je že temu tako, se bom naslednjič pri grizenju bolje potrudil. Kmalu sem sklenil, da tega ne bom več storil, bruhal sem še nekaj dni, naslednji dan sem dobil tudi drisko in najhuje je bilo to, da sem moral na pregled k veterinarju. Veterinar me je celega pretipal in to mi ni bilo nikoli všeč, sploh kadar moraš na cepljenje in že ob pogledu na iglo se mi zamegli pred očmi. Veterinar je predpisal nekakšna zdravila, kot temu rečete ljudje, zame pa je to »neokusni priboljšek«. Od takrat naprej me sploh ne zanima, kaj je na mizi, četudi »nesramno« omamno diši.

Dragi moji, pazite nase in na svoje živali, ne puščajte jih samih s polno mizo hrane ali sredstvi, ki jim lahko škodujejo. Naslednji teden se nekateri vračate v šolske klopi, nekateri pa ostajate še naprej doma.

Vsem želim lep vikend in uspešen teden!

Danes vam prilagam recept za pripravo pasjih piškotov.

Potrebujete:

60 g kokosove maščobe

50 g naribanega sira

130 g pirine moke

100 g naribanega korenčka

1 čajna žlička peteršilja

Voda po potrebi.

Postopek priprave:

Maščobo in sir pomešamo z moko. Dodamo korenček in peteršilj. Dobro zmešamo in postopoma dodajamo vodo ter zgnetemo v gladko zmes. Testo pustimo počivati na hladnem eno uro. Testo razvaljamo na debelino 0,5 cm in z različnimi modelčki oblikujemo piškote. Pečico segrejemo na 180 stopinj, piškote pečemo 20 do 30 minut.