PRVI DAN ZIMSKE ŠOLE V NARAVI

Težko pričakovani dan je vendarle napočil. Malo smo se načakali, ampak potem smo se končno odpeljali na Areh. Vožnja ni bila nič posebnega, dokler se nismo začeli vzpenjati v hrib. Razmere na cesti so bile zimske. Po poti smo zagledali avtobus, ki je ostal v snegu in polno otrok, ki so čakali, da jih odpeljejo, zato smo preostanek vožnje preživeli v tišini in se vsi trdno oklepali sedežev pred nami, saj ceste niso bile očiščene. Ampak imeli smo sposobnega voznika, ki nas je srečno pripeljal do cilja.  Čakala nas je prava zimska pravljica. Hitro smo se nastanili v sobah, kjer smo najprej preizkusili postelje. Učitelji nam niso privoščili počitka, saj nas je že čakalo kosilo. Ko smo se najedli, smo se odpravili na smučišče. Najprej smo se razgibali, sledilo je razvrščanje po skupinah. Učenci, ki smo se že smučali, smo se preizkušali na strminah, učenci, ki pa še niso bili vešči smučanja, so začeli na enostavnejših progah. Naučili smo se tudi pravilno pasti, pravilno vstati in pravilno hoditi s smučmi. Vlečnica je povzročila veliko smeha. Ker je bil sneg zelo visok, je nekaj učencev kar potonilo vanj, kar je povzročilo še več smeha.  Po popoldanski malici je sledil nočni pohod z lučkami, kjer smo spoznavali zvezde in značilnosti Pohorja. Sledila je večerja in predavanje o tem, kako se obnašati na smučišču. Po napornem dnevu smo se odpravili spat, vendar zaradi vseh dogodivščin tega dne še  dolgo nismo mogli zaspati.

Zala Jeranko, Nuša Hace in Minea Onič