Visoke grede so postale zelo razširjen način obdelovanja zemlje na domačem vrtu, zato smo si ta izziv zadali tudi v šoli. Obdelovanje vrta v obliki dvignjenih gred je veliko manj naporno, saj se nam ni treba sklanjati in omogočajo enostaven dostop z vseh strani. Grede ne zasedejo veliko prostora, pa še nekoliko so polepšale šolsko okolico.
Visoke grede ne potrebujejo gnojenja. Le po nekaj letih, ko se že nekoliko posedejo, dodajmo rastlinam nekaj komposta, da ohranimo količino pridelka. Slabost visoke grede je večja občutljivost na sušo. Zemlja se veliko hitreje osuši in v poletni vročini jih moramo pogosteje zalivati. Nanje moramo zato vedno potresti zastirko, da zmanjšamo izsuševanje. Priprave visoke grede smo se lotili jeseni. Le-ta je preko zime počivala, da je bila spomladi takoj pripravljena za uporabo.
Vrtnine, ki smo jih posadili, so nam poleti in jeseni dobro obrodile, predvsem brstični ohrovt, blitva, čebula in tudi nekaj paradižnika. Veliko zasluge pri tem je imela zastirka iz slame (prav tako plast ovčje volne tik pod prstjo), ki je v času poletne suše ohranjala vlago v prsti. Tretjo gredo so krasile sončnice, ki so bile v času poletnih počitnic najlepše.
